Mešani vzajemni skladi
Premoženje v mešanih vzajemnih skladih je razporejeno v delnice, obveznice in denarne rezerve. Razmerja med naložbenimi skupinami se lahko spreminjajo in so odvisna od napovedi donosnosti posameznih naložb. Upravitelj sklada se trgu prilagaja s spreminjanjem razmerja med obveznicami in delnicami, zato se tudi stopnja tveganja spreminja v skladu s pogledom upravljavca. V prospektu, ki ga vlagatelj dobi ob pristopu k vzajemnim skladom, je razloženo kakšni so minimalni in maksimalni deleži naložbenih skupin, kakšno je tveganje, kakšni so stroški …
Mešani vzajemni skladi so zelo primerni kot prva izbira investitorja.
Priporočena doba vlaganja v mešane vzajemne sklade je najmanj 5 let, vendar raje več.
Delniški vzajemni skladi
Sredstva delniških vzajemnih skladov so vložena v delnice. Delniške vzajemne sklade ločimo na: regionalne (Balkan, Indija, Kitajska, BRIC …), panožne (farmacija, energetika, ekologija …), globalne ali mednarodne, sklade majhnih podjetij, sklade rasti (cilj je kapitalska rast), dohodkovne sklade (vlaga se v delnice z visoko dividendo, da se zagotovi redna izplačila, primerni so za upokojence) …
Stopnja tveganja pri vlaganju v delniške vzajemne sklade je visoka, saj so vsa sredstva vložena v delnice.
Minimalna priporočena doba vlaganja v delniške vzajemne sklade je 7 let. Priporoča pa se vlaganje na več kot 10 let.
Obvezniški vzajemni skladi
Večji del premoženja pri obvezniških vzajemnih skladih se investira v obveznice. Donos temelji na prejetih obrestih. Sredstva obvezniških vzajemnih skladov se v glavnem vlaga v državne in visokokakovostne podjetniške obveznice, kjer je poleg obrestnega tveganja izpostavljenost tudi kreditnemu tveganju.
Stopnja tveganja je nizka, ker za obveznice jamči država.
Priporočena doba vlaganja v obvezniške vzajemne sklade je minimalno 3 leta. V tem obdobju se doseže pokritje vstopnih stroškov in donos v višini bančnih obresti.
Denarni vzajemni skladi
Premoženje v denarnih vzajemnih skladih se investira predvsem v visoko kakovostne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo država in banke, v depozite in v ostale visoko likvidne in nizko tvegane vrednostne papirje.
Tveganje je predvsem inflacijsko, saj gre za denarno naložbo.
Doba vlaganja v denarne vzajemne sklade časovno ni omejena, ker je pristop brez vstopnih stroškov, upravljavska provizija pa je majhna. |