Ustanovitelj hedge skladov Alfred Jones je imel idejo, kako bi njegovo premoženje raslo tudi v času padajočih tečajev. Tako je začel delnice prodajati na kratko, za kar si je denar tudi izposodil.

Hedge skladi nimajo nobenega nadzora s strani državnih regulatorjev, kot je  Agencija za trg vrednostnih papirjev. Zato se lahko izvaja nekontrolirano zadolževanje, sredstva pa se lahko vlaga v kar koli, tudi v najbolj tvegane finančne instrumente.

Hedge skladi so namenjeni kapitalsko premožnejšim vlagateljem. Minimalno vplačilo v nekatere take sklade je lahko več miljonov dolarjev. Obljublja se visoke donose ne glede na gospodarsko situacijo. Poslovanje je nepregledno, objava rezultatov je mesečna ali kvartalna. Hedge skladi so slabo likvidni, saj je izstop možen le nekajkrat letno, prav tako tudi vstop v sklade. Ker niso pregledni, se lahko denar vlaga v luknjo brez dna. Večina hedge skladov je ustanovljena v davčnih oazah. Povprečna življenjska doba hedge sklada je tri leta.

Stroški povzeni s hedge skladi so lahko zelo visoki. Vstopni stroški so tudi do 8 %. Upravljavska provizija je delitev dobička v razmerju, ki ga določi upravitelj, običajno gre 10 % do 25 % dobička upravitelju sklada.