Zaradi negotovih razmer na finančnih trgih so zdaj ena izmed najboljših naložbenih priložnosti depoziti pri slovenskih bankah. Tudi s slovenskimi državnimi obveznicami bi se dalo lepo zaslužiti, če se evropska finančna kriza umiri.

Analitiki na delniških trgih večjih upadov ne pričakujejo več, a boljših borznih časov, kot kaže, še nekaj časa ne bo.

1. Bančni depoziti donosni kot že dolgo ne

Bančni depoziti v Sloveniji že dolgo niso bili tako privlačna naložba, kot so zdaj. Obrestne mere depozitov so se v zadnjem obdobju močno zvišale. Nekatere banke v Sloveniji ponujajo tudi že več kot petodstotne obrestne mere za dolgoročne depozite. Tako visoke obresti na depozite po mnenju poznavalcev ne bodo zdržale dolgo, saj se masa depozitov občutno ne povečuje, kar pomeni, da vlagatelji le selijo prihranke med bankami. V večini evrskih držav so pasivne obrestne mere precej nižje. Ko bodo banke uskladile svoje portfelje, je zato pričakovati upad obrestnih mer.

2. Dolar dober za letos, za prihodnje leto pa raje evro

Tomaž Dvořak iz Alte Skladov meni, da bi se lahko vrednost dolarja letos še nekoliko zvišala, a ne več občutno. Za leto 2012 pa pričakuje šibkejši dolar. Še posebej, če bo ameriška centralna banka izvedla še tretji program povečevanja likvidnosti v finančnem sistemu (QE3).

Podobno velja tudi za frank. Simon Logar iz družbe NLB Skladi opozarja, da se švicarska centralna banka trudi znižati vrednost franka, ker drag frank škodi gospodarstvu. Prav tako je po pariteti kupne moči to najbolj precenjena valuta.

Varčevanje v tuji valuti vsaj pri bankah v Sloveniji ne daje skoraj nobenih obresti, tako za frank kot za dolar banke ponujajo manj kot polodstotne obresti. Seveda pa lahko občutno več zaslužite, če menite, da bo vrednost evra še upadla. ECB je že napovedala aktivnejšo monetarno politiko, kar bi lahko nekoliko oslabilo vrednost enotne valute. Največje tveganje za evro pa je seveda proračunska kriza nekaterih držav evrskega območja.

3. Slovenske državne obveznice dobra nakupna priložnost

Slovenske državne obveznice po podatkih Bloomberga ponujajo od pet- pa tudi več kot sedemodstotne letne donose. Če Slovenija ne zaide v finančne težave, se bodo zahtevani donosi po umiritvi razmer skoraj gotovo zmanjšali, to pa lahko prinese tudi zelo lepe kapitalske dobičke. Za desetletne obveznice, ki zapadejo januarja 2022, zdaj vlagatelji zahtevajo 6,7-odstotni donos do dospetja. Če bi se zahtevani donos zmanjšal na marčnih 4,5 odstotka, bi se te obveznice podražile za okoli 15 odstotkov.

Tomaž Dvořak pravi, da so posebej zanimive slovenske obveznice z ročnostjo do pet let, kjer je nevarnost slovenskih finančnih težav manjša. Cena teh se je v zadnjih dneh sicer nekoliko dvignila (s tem je donos do dospetja upadel), vendar pa so donosi še vedno zelo privlačni.

4. Nemške državne obveznice postajajo špekulacija

Ob predpostavki, da se bodo razmere na finančnih trgih umirile, so nemške državne obveznice daljših ročnosti eden izmed bolj tveganih instrumentov. Desetletne nemške državne obveznice je zdaj mogoče kupiti z okoli dvoodstotnim donosom do dospetja. Če se zahtevani donos poveča za odstotno točko (na tri odstotke, kar je bilo nazadnje julija letos), bo cena obveznic upadla za okoli devet odstotkov. Pri obveznicah krajše ročnosti so nihanja manjša in tudi lažje počakamo do dospetja in s tem ustvarimo načrtovani zaslužek, vendar pa obveznice krajših ročnosti realno ne prinašajo nobenih donosov. A prinašajo vsaj veliko varnost.

5. Slovenske delnice še nekaj časa nezanimive

Po mnenju borznih analitikov bo okrevanje delnic na ljubljanski borzi s precej zamude sledilo mednarodnim trgom. Delnice so v primerjavi s tujimi še vedno nekoliko precenjene, analitiki pa pričakujejo več slabih kot dobrih novic. Do konca leta bo večina borznih družb predstavila načrte za prihodnje leto in predvidoma bodo ti zelo previdni, kar seveda pomeni, da ne bodo privabili vlagateljev. Morebiten propad prodaje Mercatorja [MELR 155,00 +0,85%] bi še povečal mrtvilo na ljubljanski borzi .

6. Evropske, ameriške borze čakanje na posledice zastoja

Skoraj noben analitik si po mesecih velike borzne negotovosti ne upa napovedati borznega okrevanja. Vrednotenja večine podjetij so izjemno nizka in vključujejo tudi zelo slabe scenarije. Kljub temu pa so vlagatelji zelo nezaupljivi in verjetno bodo počakali na prve posledice zadnje gospodarske ohladitve, preden bodo krepkeje posegli po nakupih. Negotovost brez večje rasti se bo zato verjetno zavlekla krepko v prvo četrtletje prihodnjega leta. Vprašanje je le, ali bodo zdržali vse do prvih objav ali pa bodo že prej špekulativno začeli nakupe. Analitiki si tudi niso edini, ali se bodo bolje držale evropske ali ameriške delnice. Nekateri opozarjajo, da so se ameriški trgi že v zadnjih tednih držali bolje kot evropski, morebitne nove likvidnostne injekcije ameriške centralne banke bodo zelo verjetno prebudile tudi ameriške delniške trge.

7. Povpraševanja po surovinah čedalje manj

Z nakupi surovin se ukvarja čedalje manj špekulativnih kupcev. Zlato se je od septembrskega vrha pocenilo za okoli 13 odstotkov, analitiki pa pričakujejo pocenitev vsaj še za desetino. Večje upade zavirajo zelo nestabilni finančni trgi, zaradi katerih vlagatelji iščejo varno zatočišče. Vendar pa se je zlato v zadnjem obdobju izkazalo za zelo tvegano naložbo.

Tudi industrijske surovine so za vlagatelje vse manj zanimive. Analitiki zaradi gospodarske ohladitve zmanjšujejo napovedi povpraševanja po večini surovin. Opec danes sicer določa nove kvote za nafto, a večina članic zaradi razmeroma visokih cen surove nafte krši dogovor. Rasti cen surovin po mnenju analitikov vsaj do sredine prihodnjega leta ni pričakovati, saj ponudba skoraj povsod presega povpraševanje.

Avtor članka Jure Ugovšek, Karel Lipnik

Vir: Finance